Prvi zapisi o borilni veščini kung fu izhajajo iz leta 1100 p.n.š. Neprestani politično socialni nemiri na Kitajskem, nekateri od njegovih največjih filozofov in njihova verovanja, prastara kultura s svojimi principi o religiji, zdravju in kozmologiji; vse to je vplivalo na kung fu, spreminjajoč ga iz principa borbe v način življenja.
Zgodovina Wing Chuna (Ving Tsun, Wing Tsun) je polna zgodb in legend, ki se prepletajo in mnogi stili si delijo skupne teze o njihovem nastanku. Težko je izluščiti resnico.
Sredi 17. stoletja je Manču vojska okupirala Kitajsko in čeprav je predstavljala le 5% prebivalstva, je zasužnjila večinsko populacijo. Hone, ki so predstavljali 90 % Kitajske ter jih prikrajšala za mnoge pravice, med temi tudi učenje borilnih veščin. Z namenom, da bi ustvarili novo revolucionarno armado, so se v templju Shaolin, ki so ga oblasti spoštovale kot budistično svetišče, zbrali mojstri petih najboljših stilov kung fuja, da bi jih združili v eno superiorno borilno veščino - Wing Chun, kar v prevodu pomeni upanje v prihodnost.
Še preden so izpopolnili ta novi stil, so oblasti izvedele za njihovo početje in porušile tempelj do temeljev ter neusmiljeno pobile vse, ki so se tam zadrževali. Edina preživela je bila nuna z imenom Ng Mui, ki je do konca izpopolnila stil in ga prenesla naprej.
Izkazalo se je, da je Wing Chun veliko bolj efektiven in enostaven za učenje, saj je njena pastorka, ki ji je dala ime po veščini, Yim Wing Chun, zmagovala na prestižnih turnirjih, kjer so se borili za denar in premagovala fizično veliko močnejše nasprotnike.
